Oktobrsko srečanje združenja EPRA v Ljubljani

Ljubljana, 26.10.2002

Oktobrsko srečanje združenja EPRA v Ljubljani

Na 16. srečanju združenja EPRA (European Platform of Regulatory Authorities), ki je potekalo v Ljubljani od 23. do 25. oktobra letos, se je sestalo 99 udeležencev iz 35 držav. Srečanje združenja, ki povezuje evropske ustanove s področja regulacije radiodifuznih medijev, je organiziral Svet za radiodifuzijo RS, član združenja, v sodelovanju z Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto RS.

Glavne teme srečanja, ki se je pričelo z uvodnim sprejemom ministrice za kulturo Andreje Rihter, so bile: regulacija javne radiotelevizije, koncentracija medijskega lastništva – evropski trendi in nadzor, politično oglaševanje ter seznanitev z najnovejšimi temami evropske medijske politike, med katerimi je bil poudarek na implikacijah direktiv EU o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah na področju radiodifuzije.

Poročilo prof. dr. Carla-Eugena Eberleja iz nemške ZDF in raziskava Erika Nordahla Svendsena z danskega Sveta za radio in televizijo sta spodbudili izmenjavo stališč o vprašanjih glede modelov regulacije in trendov razvoja evropskih javnih RTV, s katerimi se soočajo vse evropske države. Kateri je optimalen odgovor in prava kombinacija med dvema skrajnostma – od samoregulacije javne RTV, kot jo poznajo v Nemčiji, prek različnih stopenj nadzora neodvisnih regulatornih organov kot ga uporablja večina držav, do skrajne možnosti parlamentarnega nadzora in privatizacije javne RTV, kot jo zagovarja Italija? Je neodvisen regulatorni organ najboljši in edini odgovor v razmerah, ko javna RTV ne izpolnjuje zakonskih obveznosti v skladu z javnimi interesi in v razmerah močnih vplivov dnevne politike?

Drugo pomembno vprašanje se je odprlo s primerjalno študijo predstavnika norveške uprave za medijsko lastništvo Sigveja Gramstada, v kateri se je osredotočil na nadzor in javnost podatkov o razvoju medijskega trga in lastništva izdajateljev programov. V razmerah liberalizacije medijskega trga, vse večje konkurence in boja za čim večje dobičke, je koncentracija medijev logična posledica. To je trend, ki smo mu priča tudi v drugih gospodarskih panogah, le da je medijski prostor, zaradi svoje javne funkcije, specifičen, saj mediji pomembno vplivajo na razvoj demokracije, družben ustroj, kulturo in svobodo izražanja v posamezni državi. Analiza anketiranih držav kaže, da so podatki o lastništvu medijev v vseh evropskih državah, ki so bile zajete v študijo, javni, z izjemo ene države. Prav tako ima neodvisni nadzorni organ v vseh državah, razen v eni, tudi pooblastila za interveniranje proti prevzemom in združevanjem medijev. 

Kaj je politično oglaševanje in kje poteka ločnica med političnim oglaševanjem in neplačanim predstavljanjem političnih strank ter kandidatov, je bila tema, ki jo je s svojo raziskavo odprla Emmanuelle Machet, sekretarka združenja EPRA in raziskovalka Evropskega inštituta za medije (EIM) s sedežem v Düsseldorfu. V večini evropskih držav je političnim strankam in kandidatom dovoljeno brezplačno poročanje o volitvah in volilnih napovedih pod določenimi pogoji. Države, ki dovoljujejo tudi plačano politično oglaševanje, morajo posebej paziti na to, da pred začetkom volilne kampanje zagotovijo enakopraven dostop do medijskega prostora, po natančno določenih pravilih in cenah ter da so posebej pozorne na različne oblike prikritega političnega oglaševanja in brisanja meja med novinarskimi in oglaševalskimi vsebinami.

Naslednje srečanje združenja EPRA, ki deluje od leta 1995, bo 8. in 9. maja 2003, v Neaplju.