ZAPISNIK 50. redne seje Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila v četrtek, 17. julija 2021, ob 16. uri, in je potekala na sedežu Sveta za radiodifuzijo, Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Sklep 1:
Potrdi se v sklicu predlagani dnevni red 50. redne seje Sveta za radiodifuzijo.
Potrjeni dnevni red:
1. Določitev dnevnega reda 50. redne seje Sveta – predlog v sprejem
2. Potrditev zapisnika 49. redne seje Sveta in dopolnjenega zapisnika 42. redne seje Sveta – predloga v sprejem
3. Delovna skupina Sveta za področje radia - obravnava
4. Vprašanje davčne regulacije tujih medijskih ponudnikov – obravnava
5. Ustreznost merila kadrovska usposobljenost za oddajanje radijskega programa na javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo – splošni 2021/1 – obravnava
6. Poročilo komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo – splošni 2021/1 – obravnava
7. Razno
Sklep 2:
Potrdita se zapisnik 49. redne seje in dopolnjen zapisnik 42. redne seje Sveta za radiodifuzijo v predloženih besedilih.
Sklep 3:
Svet za radiodifuzijo meni, da rezultati rednega javnega razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 na področju B (za programe posebnega pomena) predstavljajo slabo prakso.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je na pobudo svoje delovne skupine za področje radia obravnaval problematiko rezultatov predmetnega javnega razpisa. Problem izhaja iz dejstva, da so bili v preteklosti sofinanciranja na letnih razpisih za sofinanciranje programskih vsebin medijev na področju B praviloma deležni vsi izdajatelji programov posebnega pomena. To je po mnenju Sveta tudi zelo smiselno, saj so izdajatelji v programih s statusi dolžni zagotavljati določen nabor vsebin, ki niso nujno tržno smiselne, so pa v javnem interesu, zato je zelo smiselno, da so, v kolikor pri tem ne prihaja do izjemnih odklonov glede na uveljavljeno prakso delovanja, financirane iz javnih sredstev. V nasprotnem primeru bo predvidoma prihajalo do odpovedovanja statusom ter posledičnega siromašenja medijske krajine. Zato rezultati letošnjega razpisa lahko predstavljajo izjemno nevaren precedens, ki ogroža normalno delovanje programov posebnega pomena, s tem pa zagotavljanja javnega interesa na področju medijev, v prihodnosti. Poleg tega Svet opozarja, da je uporabljeno merilo "uravnoteženosti" nemogoče enolično definirati in kot tako predstavlja izhodišče za nadaljevanje slabe prakse. Svet zato ponavlja, da je edino merilo, ki bi lahko nadomestilo nedoločljivo "uravnoteženost" "točnost poročanja", ki ga je zelo enostavno definirati.
Sklep 4:
Svet za radiodifuzijo se je seznanil s pojasnilom FURS glede obdavčitve ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev v Republiki Sloveniji. O nadaljnjih korakih pri preučevanju tematike obdavčitve ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, s poudarkom na obdavčitvi tujih ponudnikov, ki storitve ponujajo v Sloveniji, bo Svet za radiodifuzijo odločal po podrobnejši preučitvi pojasnila.
Sklep 5:
Svet za radiodifuzijo se je seznanil z dvema dopisoma radijskega izdajatelja, ki vsebujeta navedbe o nezakonito oblikovanem razpisnem merilu na javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo – splošni 2021/1, to je merilu kadrovska usposobljenost za oddajanje radijskega programa. Svet za radiodifuzijo se ne strinja z navedbami izdajatelja ter predlaga, da se postopek dodelitve radijskih frekvenc na podlagi predmetnega javnega razpisa nadaljuje.
Obrazložitev:
Kadrovska zasedba oziroma število zaposlenih ljudi ni absolutna količina, ki bi sama po sebi vplivala na cilje razpisa. Pri merilu kadrovske usposobljenosti za oddajanje radijskega programa je v vsakem primeru bistvena količina dela, ki ga posamezen zaposleni s svojim znanjem lahko nameni pripravi ene ure progama, saj kadrovska usposobljenost rezultira v količini pričakovanega vloženega intelektualnega dela.
Za primer vzemimo dva fiktivna izdajatelja, kjer izdajatelj A zaposluje 6 ljudi in skrbi za en program, ki ga oddaja 24 ur dnevno, izdajatelj B pa zaposluje 15 ljudi, ki skrbi za 5 programov, ki oddajajo 24 ur dnevno. To pomeni, da v primeru B izdajatelj pripravlja 120 ur programa dnevno. Zaradi lažjega izračuna privzemimo, da je struktura zaposlenih v obeh primerih enaka. V primeru A bo tako posamezen zaposleni dnevno zadolžen za pripravo 24/6 ur programa, kar poenostavljeno pomeni, da bo vsak zaposlen zadolžen za pripravo štirih ur programa dnevno. V primeru B bo vsak zaposleni zadolžen za pripravo 120/15 ur programa, kar pomeni, da bo vsak zaposlen zadolžen za pripravo osmih ur programa dnevno. Čas, ki ga bo imel zaposleni v primeru izdajatelja A za pripravo ene ure programa, je tako za 100 % večji kot v primeru izdajatelja B. To pomeni, da je kljub temu, da izdajatelj B zaposluje bistveno večje število ljudi, pričakovan čas, ki ga bo zaposleni lahko namenil pripravi ene ure programa, pri izdajatelju A še enkrat večji in je s tem pričakovana kvaliteta programa pri izdajatelju A bistveno večja od izdajatelja B.
Merilo kadrovske usposobljenosti je v svojem namenu merilo, ki meri pričakovane posledice, saj ne gre za merilo, ki bi samo po sebi karkoli pomenilo, pač pa iz kadrovske usposobljenosti posledično sklepamo na pričakovano količino vloženega dela, ki je posledica kadrovske zasedbe in kadrovske usposobljenosti. Zato moramo pri tem merilu vsekakor upoštevati količine programa, ki se pripravljajo pri posameznih izdajateljih. Takšno merilo kadrovske usposobljenosti za dosego cilja razpisa, ki je vsekakor izbira najbolj kvalitetnega ponudnika z najbolj kvalitetnim programom, ocenjuje pričakovano količino vloženega kvalitetnega dela v uro programa.
Tu je podan še en primer, ki jasno kaže na nujnost upoštevanja količine programa, ki se pripravlja, na zaposlenega:
Situacija A: Izdajatelj ima 20 zaposlenih in upravlja s 4 programi.
Situacija B: Isti lastnik poslovanje organizira na način, da vsak program upravlja en izdajatelj (za vsak program lastno podjetje). Na ta način dobimo 4 izdajatelje, v katerih je v vsakem zaposleno 5 ljudi.
Situacija A in B sta s stališča kadrovske usposobljenosti in samega dela in delovanja identični, zato mora to odražati tudi rezultat merila kadrovske usposobljenosti, ne glede na različna dva tipa organiziranosti. Če rezultat s stališča kadrovske usposobljenosti v obeh primerih ne bi bil isti, potem je z merilom v samem konceptu nekaj hudo narobe.
V skladu z obrazložitvijo je Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) odločil tako, kot izhaja iz izreka sklepa. Svet se ob tem zaveda, da je optimalna merila za razpis zelo težko pripraviti, zato s svojim delovanjem poskuša izboljševati merila na način, da je temeljni cilj razpisa pridobitev najboljših ponudnikov in da se sicer težko dosegljivemu optimumu čim bolj približamo. Merilo kadrovske usposobljenosti se je v preteklosti po mnenju Sveta uporabljalo v poenostavljeni obliki, ki je favoriziral velike izdajatelje, ki pa preračunano na uro pripravljenega programa kadrovskih kapacitet sploh nimajo tako izrazito več, kot jim je takšno točkovanje po tem merilu na preteklih razpisih prinašalo. Svet obžaluje, da do tega pomembnega popravka ni prišlo že na katerem od prejšnjih razpisov, saj je v vsakem primeru merilo, ki upošteva količino programa, ki ga pripravljajo zaposleni, bistveno bolj relevantno in celostno ocenjuje vpliv kadrovske strukture na delovanje radia.
Sklep 6:
Svet za radiodifuzijo predlaga, da se na javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo – splošni 2021/1, v skladu z ugotovitvami iz poročila komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na zadevni javni razpis, za dodelitev posameznih radijskih frekvenc oziroma predmetov javnega razpisa izberejo naslednji ponudniki oziroma njihovi radijski programi:
- Ajdovščina 91,2 MHz: Radio Ognjišče d.o.o. Koper oziroma radijski program Radio Ognjišče (ponudba št. 4);
- Črnomelj 1 99,6 MHz in Metlika 95,1 MHz: Radio Center d.o.o. oziroma radijski program Radio Center Slovenija (ponudba št. 7);
- Jesenice 98,0 MHz in Kranjska Gora 88,6 MHz: Radio Kranj, d.o.o. oziroma radijski program Radio Kranj – Gorenjski Megasrček (ponudba št. 8).
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) je od komisije za vodenje javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo – splošni 2021/1 prejel ponudbe, prispele na zadevni javni razpis, ter poročilo komisije o njihovem pregledu in oceni. Iz poročila komisije izhaja, da je na javni razpis prispelo skupno dvanajst ponudb, od dve do šest na posameznega od treh predmetov razpisa. Pri eni od ponudb ponudnik oziroma njegov program nista izpolnila enega od razpisnih pogojev, zato je bila ponudba izločena, ostalih enajst ponudb pa je bilo ocenjenih v skladu z razpisnimi merili. Iz poročila je nadalje razvidna ocena vsake od ocenjenih ponudb po posameznih merilih ter skupna ocena vseh ponudb na posamezni predmet razpisa.
Svet ni zasledil nepravilnosti v delu komisije in ocenjuje, da so ugotovitve oziroma ocene komisije korektne ter skladne z razpisnimi pogoji in merili. V skladu s tem se je Svet odločil, da za dodelitev radijskih frekvenc na vseh treh predmetih javnega razpisa predlaga ponudnika, ki je bil glede na poročilo komisije najbolje ocenjen pri posameznem predmetu javnega razpisa, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.
Svet si bo še naprej prizadeval, da se preko javnih razpisov, ki bodo omogočali enakopravno obravnavo ponudnikov, čim prej dodeli čim več prostih frekvenc.
Pri točki točki 7 je predsednik Svet predstavil obravnavo letnega poročila Sveta za obdobje 2019/2020 v Državnem zboru in Državnem svetu. K točki 7 so bili sprejeti tudi standardni sklepi.
Celoten zapisnik 50. redne seje je dostopen TUKAJ.
Zapisnik 50. redne seje Sveta za radiodifuzijo je bil potrjen na 51. redni seji 15. julija 2021.