ZAPISNIK 21. redne seje Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila v četrtek, 17. januarja 2019, ob 16. uri, na sedežu Sveta za radiodifuzijo, Stegne 7, v Ljubljani.
Sklep 1:
Potrdi se v sklicu predlagani dnevni red 21. redne seje Sveta za radiodifuzijo, ki se razširi z dodatno točko: 6. Vloga RTV Slovenija za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajno točko Hotedršica na frekvenci 91,5 MHz – v predhodno mnenje.
Potrjeni dnevni red 21. redne seje:
1. Določitev dnevnega reda – predlog v sprejem
2. Potrditev zapisnika 20. redne seje Sveta – predlog v sprejem
3. Pobude in vprašanja zainteresirane javnosti – obravnava
4. Problematika netočnega poročanja v radiodifuznih medijih – obravnava
5. Vloga RTV Slovenija za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajno točko Loški Potok na frekvenci 89,4 MHz – v predhodno mnenje
6. Vloga RTV Slovenija za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajno točko Hotedršica na frekvenci 91,5 MHz – v predhodno mnenje
7. Razno
Sklep 2:
Potrdi se zapisnik 20. redne seje Sveta za radiodifuzijo v predloženem besedilu.
Sklep 3/1:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) se je seznanil z dopisom pobudnika. Svet meni, da so pogoji in merila za izbiro ponudnikov na javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije ustrezni, dopušča pa možnost preučitve razpisnih pogojev in sistema točkovanja, posebej za vse tiste frekvence, kjer bo ponudnikov več kot razpisanih frekvenc, po znanih rezultatih komisije.
Obrazložitev:
Svet se je seznanil z dopisom pobudnika, ki Agenciji za komunikacijska omrežja RS (v nadaljnjem besedilu: agencija) očita vrsto kršitev pri določanju pogojev in meril za predmetni javni razpis. Svet se do konkretnih očitkov pobudnika na tem mestu ne opredeljuje, saj to tekom poteka javnega razpisa ne bi bilo primerno.
Svet meni, da predmetni pogoji in merila ustrezno zasledujejo cilje javnega interesa, kot jih opredeljuje Zakon o medijih. Pri vseh posamičnih pogojih in merilih razpisa so ti cilji (kar je bil predlog Sveta) tudi ustrezno vsebinsko utemeljeni. Svet se strinja, da je mogoče končne ocene potencialnih ponudnikov na razpis do določene mere predvideti vnaprej, v kolikor je zagotovljen dostop do zadostne količine podatkov o radijskih postajah in okoliščinah, v katerih delujejo. Svet se z glavnino teh podatkov ne seznanja in je pogoje razpisa potrdil v dobri veri, da so pogoji in merila taki, da bodo na razpisu zmagali izdajatelji, ki v največji možni meri izpolnjujejo zahteve, katerih okvir postavlja javni interes. Svet določene stopnje predvidljivosti same po sebi ne vidi kot sporno, saj se je pri redu velikosti trga in številu radijskih postaj takšni situaciji v praksi nemogoče izogniti. Svet bo kljub vsemu naštetemu po prejemu rezultatov točkovanja ponudnikov in dokončne ocene merila in pogoje še enkrat preučil.
Sklep 3/2:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) se je seznanil z odgovorom Ministrstva za javno upravo na temo reševanja problematike tožb italijanskih radijskih postaj zoper slovenske izdajatelje. Svet bo tudi v prihodnje spremljal dogajanje v zvezi z zadevno problematiko, pri čemer si bo prizadeval za še bolj odločno ukrepanje in ustrezno zaščito slovenskih izdajateljev.
Sklep 3/3:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) je prejel vprašanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki se nanaša na predvideno časovnico sprejemanja spremenjenih „Pravilnika o programih posebnega pomena“ in „Pravilnika o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije“. Na vprašanje agencije Svet ne more natančno odgovoriti, saj Svet trenutno še obravnava razne predloge za spremembe obeh pravilnikov.
Sklep 4:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) meni, da pojav netočnega poročanja v radiodifuznih medijih predstavlja problematiko, ki je izredno družbeno škodljiva in jo je potrebno sankcionirati. S tem namenom bo Svet v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo preučil možnosti za vključitev sankcioniranja tega pojava v okvir spremenjene medijske zakonodaje.
Obrazložitev:
Po informacijski teoriji je oddajnik odgovoren za informacijo, ki jo poda. Oddajnik ne prevzema odgovornosti za način sprejema informacije na strani sprejemnika, dokler je podana informacija točna. Dokler so informacije na strani oddajnika točne, omejevanje razširjanja tovrstne informacije lahko pomeni agresijo nad oddajnikom in kršenje njegove svobode govora in svobodno izraženih misli.
Podana informacija je točna (trije principi določanja točnosti podane informacije), če - vključuje vsa zbrana dejstva, ki so poročevalcu v času poročanja znana in so del dogajanja, ki ga opisujemo;
- oddajnik sprejemniku predstavi dejstva kot dejstva;
- je dejstvo (kot pojem) empirično dokazljivo, preverljivo in preverjeno.
Vsaka informacija, ki nima vseh atributov nedvomne empirične dokazljivosti, ni dejstvo.
Dejstva smejo dopolnjevati mnenja, razmišljanje, predvidevanje, ugibanje, verjetje oziroma prepričanje oddajnika. Vse te informacije, ki niso dejstva, morajo biti z jasnimi navedbami označene, za kakšno vrsto informacije gre (mnenje, razmislek, verjetje, prepričanje, ...), in morajo biti v samem poročilu jasno ločene od dejstev. Informacija o tem, čigavo je mnenje, razmislek, verjetje in podobno, mora biti točna in empirično dokazljiva.
Če v čedalje bolj kompleksnem svetu, ki je prenasičen z informacijami, v komunikaciji nismo točni in jasno ne ločujemo dejstev od mnenj, s tem tvegamo, da uporabniki ne bodo vedeli, da mnenja niso dejstva in obratno, kar v večini primerov samo po sebi zavaja. Brez osnovnega dogovora o točnosti podanih informacij in dogovorjenega principa točnosti podanih informacij, ni oprijemljivih točk, s katerimi bi se kot družba lahko branili pred naraščajočim pojavom dezinformacij. Najslabša posledica trenutnega stanja pa je, da smo se pri trenutnem načinu poročanja, ki dovoljuje zamegljevanje meje med dejstvi in mnenji, v družbi prisiljeni ukvarjati celo s pojmi kot je „alternativno dejstvo“, uporabniki ne vedo, da so dejstva navkljub vsemu - dejstva.
Sklep 5:
Svet za radiodifuzijo daje Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS pozitivno predhodno mnenje k izdaji odločbe za dodelitev radijskih frekvenc RTV Slovenija, javni zavod, Ljubljana, na oddajni točki Loški Potok na frekvenci 89,4 MHz, za radijski program 1. program Radia Slovenija – Prvi.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je dne 7. 1. 2019 od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) prejel vlogo Radiotelevizija Slovenija, javni zavod, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vložnik), ki jo zastopa pooblaščenec Miran Dolenec, za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na oddajni točki Loški Potok na frekvenci 89,4 MHz, za radijski program 1. program Radio Slovenija – Prvi.
Svet za radiodifuzijo je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljevanju ZRTVS-1) preveril, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih je prednostna podelitev prostih frekvenc za izvajanje javne službe nujno potrebna. Iz dopisa agencije sicer izhaja, da so zakonski pogoji izpolnjeni, predvsem pa, da bi radijska postaja na predmetni oddajni točki vložniku nedvomno služila za izvajanje javne službe ter da vložnik območja pokrivanja želene radijske postaje z že izdanimi odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc nedvomno ne pokriva.
Svet meni, da razširjanje predmetnega radijskega programa nedvomno sodi v okvir javne službe v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZRTVS-1. Ker je 1. program Radia Slovenije – Prvi po mnenju Sveta tisti program, ki s svojimi vsebinami v največji meri zasleduje cilje javnega interesa, kot jih opredeljuje medijska zakonodaja (to izhaja tudi iz dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti), je posledično nujno zagotoviti, da je program slišen kjerkoli v Sloveniji. Glede na to, da iz dopisa agencije izhaja, da se program na predmetnem območju ne razširja (t. j., da vložnik za ta program nima izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo za predmetno območje pokrivanja), po mnenju Sveta ne obstaja zadržek za podajo pozitivnega predhodnega mnenja, saj za izvajanje javne službe na predmetnem območju vložnik radijsko frekvenco nujno potrebuje.
sklepa 6:
Svet za radiodifuzijo daje Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS pozitivno predhodno mnenje k izdaji odločbe za dodelitev radijskih frekvenc RTV Slovenija, javni zavod, Ljubljana, na oddajni točki Hotedršica 1 na frekvenci 91,5 MHz, za radijski program 1. program Radia Slovenija – Prvi.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je dne 10. 1. 2019 od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) prejel vlogo Radiotelevizija Slovenija, javni zavod, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vložnik), ki jo zastopa pooblaščenec Miran Dolenec, za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na oddajni točki Hotedršica 1 na frekvenci 91,5 MHz, za radijski program 1. program Radio Slovenija – Prvi.
Svet za radiodifuzijo je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljevanju ZRTVS-1) preveril, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih je prednostna podelitev prostih frekvenc za izvajanje javne službe nujno potrebna. Iz dopisa agencije sicer izhaja, da so zakonski pogoji izpolnjeni, predvsem pa, da bi radijska postaja na predmetni oddajni točki vložniku nedvomno služila za izvajanje javne službe ter da vložnik območja pokrivanja želene radijske postaje z že izdanimi odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc zaradi geografskih značilnosti terena nedvomno ne pokriva.
Svet meni, da razširjanje predmetnega radijskega programa nedvomno sodi v okvir javne službe v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZRTVS-1. Ker je 1. program Radia Slovenije – Prvi po mnenju Sveta tisti program, ki s svojimi vsebinami v največji meri zasleduje cilje javnega interesa, kot jih opredeljuje medijska zakonodaja (to izhaja tudi iz dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti), je posledično nujno zagotoviti, da je program slišen kjerkoli v Sloveniji. Glede na to, da iz dopisa agencije izhaja, da se program na predmetnem območju ne razširja (t. j., da vložnik za ta program nima izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo za predmetno območje pokrivanja), po mnenju Sveta ne obstaja zadržek za podajo pozitivnega predhodnega mnenja, saj za izvajanje javne službe na predmetnem območju vložnik radijsko frekvenco nujno potrebuje.
K točki 7. so bili sprejeti standardni sklepi.
Celoten zapisnik 21. redne seje je dostopen TUKAJ.
Zapisnik 21. redne seje Sveta za radiodifuzijo je bil potrjen na 22. redni seji 21. februarja 2019.