ZAPISNIK 23. redne seje Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila v četrtek, 28. marca 2019, ob 16. uri, na sedežu Sveta za radiodifuzijo, Stegne 7, v Ljubljani.
Sklep 1:
Potrdi se v sklicu predlagani dnevni red 23. redne seje Sveta za radiodifuzijo.
Potrjeni dnevni red 23. redne seje:
1. Določitev dnevnega reda – predlog v sprejem
2. Potrditev zapisnika 22. redne seje Sveta – predlog v sprejem
3. Pobude in vprašanja zainteresirane javnosti – obravnava
4. Poziv Ministrstva za javno upravo za predložitev predlogov v okviru priprave ZEKom-2 – obravnava
5. Obravnava letnega poročila Sveta v Državnem zboru – seznanitev
6. Delovna skupina Sveta za področje televizije – obravnava
7. Vloga RTV Slovenija za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajno točko Drežnica na frekvenci 103,0 MHz – v predhodno mnenje
8. Poročilo komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije – obravnava
9. Pogoji in merila za javni razpis za podelitev dveh pravic razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki na celotnem ozemlju Republike Slovenije – v soglasje
10. Razno
Sklep 2:
Potrdi se zapisnik 22. redne seje Sveta za radiodifuzijo v predloženem besedilu.
Sklep 3/1:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) predlaga, da se izvede delovni sestanek med Varuhom človekovih pravic in predsednikom Sveta za radiodifuzijo, tema katerega bi bilo varovanje človekovih pravic v primerih kršitev v medijih in morebitna sprememba medijske zakonodaje, ki bi vključevala višjo stopnjo varovanja človekovih pravic. Svet predlaga, da se k sodelovanju povabi tudi Informacijsko pooblaščenko.
Obrazložitev:
Medijske kampanje nekaterih medijev pogosto globoko posegajo v človekove pravice posameznika. Pravica javnosti do informiranja je vsekakor pravica, ki je na noben način ne smemo omejevati. V nekaterih primerih, ko je pravici do obveščenosti zadoščeno, ponavljanje istih novic ne služijo več informiranju javnosti, pač pa zgolj dokončni diskvalifikaciji posameznika. Glede na to, da se tovrstni dogodki dogajajo pred kakršnokoli obravnavo pristojnih organov (največkrat sodišč), predstavljajo ti dogodki javni linč, kjer pravna država in zaščita človekovih pravic sploh nima možnosti tovrstno dogajanje preprečiti in ustaviti. Svet bi vsekakor podprl iniciativo, ki bi pristojnim (Varuh človekovih pravic, morda Informacijska pooblaščenka?) dala možnost, da tovrstno dogajanje ustavi. Nedolgo nazaj smo imeli primer, ko se je posameznik, ki je sicer naredil napako (ravnatelj), pod permanentnim pritiskom in ob norčevanju medijev dokončno zlomil. Podoben primer popolne nesorazmernosti storjene napake in medijske izpostavljenosti je bilo v vmesnem času moč opaziti še mnogokrat. Na srečo se tako tragično stvari niso končale, kar pa nikakor ne pomeni, da je krvoločnost „brcanja v mrtveca“ s stališča ohranjanja kulturne medsebojne komunikacije lahko komurkoli v ponos. Navsezadnje s temi zgledi vzgajamo tudi mlade, ki jim tovrstni zgledi nikakor niso v korist.
Sklep 3/2:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) se je seznanil z dopisom pobudnika, ki je podal konkretne pripombe na ocenjevanje ponudb na javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za zvokovno analogno radiodifuzijo za lokalne radijske postaje. Svet ugotavlja, da po njegovem mnenju z veliko stopnjo verjetnosti nobena od treh navedb kršitev ni točna.
Obrazložitev:
Svet je iz dopisa pobudnika razbral tri bistvene trditve glede ocenjevanja ponudb, ki jih v nadaljevanju povzema in nanje odgovarja:
Trditev številka 1:
„Izbrani ponudnik ima dovoljenje za radijsko mrežo, čeprav razpisni pogoj tega ne dovoli.“
Trditev ne drži, ker razpis opredeljuje tudi možnost povezanosti v mrežo, ki ne pokriva več kot 10% prebivalstva RS.
Trditev številka 2:
„Na razpisu je zmagovalec ključne točke dobil zaradi statusa lokalnega programa posebnega pomena, čeprav tega statusa nima.“
Status lokalnega radia posebnega pomena zmagovalec razpisa ima, drži pa, da na seznamu imetnikov statusa na spletni strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS status pri izpisu vseh programov z istim statusom ni viden. Na isti spletni strani je v primeru, da se posebej odpre poseben zapis za izbrani program, vidno, da status posebnega pomena zmagovalec razpisa ima.
Trditev številka 3:
„Komisija je podelila točke za 24 ur programa, čeprav Radio Odmev oddaja 4 ure.“
Glede na točko 1., kjer je razvidno, da je mogoča prijava izdajateljev (programov), ki delujejo v mreži, ki pokriva manj kot 10 % prebivalstva, trditev ni smiselna, saj noben program, ki je združen v mrežo ne oddaja 100 % časa enega programa, pač pa del programa oddaja mrežni program, del pa matični program. Če je torej razpis dovoljeval udeležbo mrež z manj kot 10 % pokritostjo prebivalstva RS, je po mnenju Sveta logično, da je v celoto 100 % v tem primeru vštet celoten program, ki vključuje tako mrežni program, kot tudi matičnega.
Sklep 4:
Svet za radiodifuzijo predlaga Ministrstvu za javno upravo, da pri pripravi novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) ustrezno upošteva naslednje predloge:
a. Za potrebe uvajanja DAB+ tehnologije naj se uvede prepoved prodaje radijskih sprejemnikov brez DAB+ sprejemnika.
b. Razveljavijo oziroma spremenijo naj se tiste določbe Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad), ki so tehnološko zastarele ter po vsebini sodijo na področje, ki ga ureja ZEKom-2.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo je v svojem letnem poročilu Državnemu zboru in Državnemu svetu predstavil ključne težave s področja medijev in medijskega prostora. V skladu s pozitivno sprejetimi stališči Sveta in usmeritvijo, ki prepoznava probleme, kot jih definira poročilo, Državni svet obenem priporoča, da se predlagane rešitve Sveta za radiodifuzijo, kjer je to potrebno, uveljavijo v spremenjeni zakonodaji.
Svet za radiodifuzijo je v samem postopku priprave predloga nove zakonodaje vsekakor pripravljen sodelovati vsaj v tistem delu, ki neposredno in posredno vpliva na področje, s katerim se ukvarja Svet za radiodifuzijo. Svet za radiodifuzijo bo zato pozdravil vabilo k vsebinskemu sodelovanju pri pripravi predloga novega zakona.
Sklep 5/1:
Svet za radiodifuzijo se je seznanil s poročilom Državnega zbora o seznanitvi z letnim poročilom Sveta za obdobje 2017/2018. Letno poročilo se v skladu z dosedanjo prakso javno objavi na spletni strani Sveta za radiodifuzijo.
Sklep 5/2:
Svet za radiodifuzijo naproša Državni zbor, da čim prej posreduje odgovor glede upravičenosti članov Sveta do povračila stroškov udeležbe na strokovnih srečanjih istih ali sorodnih organov drugih držav Evropske unije, strokovnega sodelovanja in seznanjanja s praksami na področju delovanja Sveta. Svet za radiodifuzijo hkrati predlaga, da se v primeru, če zakonodaja tega ne dopušča, ta možnost izrecno uredi v ustreznem predpisu v skladu s poslanim dopisom. Trenutno stanje v veliki meri vsebinsko škoduje delovanju Sveta za radiodifuzijo.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju tudi: Svet) je skupaj z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) dne 4. 9. 2017 na Državni zbor naslovil dopis št. 0040-44/2017/1, naslovljen »Stroški udeležbe članov Sveta za radiodifuzijo na strokovnih dogodkih«. Temu sta sledila tudi dva dodatna dopisa agencije, vendar Državni zbor do sedaj ni posredoval odgovora. Ker problematika povračila zadevnih stroškov ostaja, Svet ponovno naproša Državni zbor, da podrobno preuči navedbe v omenjenem dopisu ter nanj odgovori.
Na tem mestu Svet izpostavlja, da je za Slovenijo neudeležba predstavnikov strokovnega organa za področje radia in televizije na strokovnih dogodkih v okviru EU v času globalizacije, digitalizacije, netočnega poročanja in sovražnega govora neposredno škodljiva. Navedene so samo nekatere teme, ki jim Evropska unija in njene članice v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti, z njimi pa se pri svojem strokovnem delu neizogibno srečuje tudi Svet za radiodifuzijo. Nezmožnost udeležbe na mednarodnih dogodkih, kjer sodelujejo istovrstne organizacije (op.: »National Broadcasting Council« je organ, ki ga imajo praktično vse evropske države), članom Sveta onemogoča izmenjavo dobrih praks in izkušenj pri njihovi uporabi. Takšna praksa je podobna hipotetični situaciji, ko bi bilo predstavnikom Vlade RS onemogočeno sodelovanje z drugimi državami znotraj EU.
Svet je v zgoraj navedenem skupnem dopisu zelo jasno opisal anahronizme, ki na delo Sveta ne vplivajo dobro. Tovrstne omejitve tudi ne vplivajo spodbudno na člane Sveta za radiodifuzijo, ki se reda velikosti problematike pri navedenih temah zelo dobro zavedajo, po drugi strani pa se pri reševanju te problematike srečujejo s trenutno nepremostljivimi administrativnimi ovirami. Z ugotovitvami o onemogočanju normalnega dela Sveta za radiodifuzijo, ki so vsebovane tudi v letnem poročilu Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2017/2018, so se tekom obravnave poročila strinjali tudi člani Komisije Državnega Sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, pripomb v zvezi s tem ni bilo niti tekom obravnave poročila na Odboru za kulturo Državnega zbora. Posledično se Svet nadeja, da bosta Odbor za kulturo oziroma Državni zbor čimprej ukrepala in pripravila ustrezno rešitev navedenih težav, kar bi v dani situaciji, ko je področje medijev na pomembni tehnološki in vsebinski prelomni točki, omogočila normalno delo strokovnega organa, imenovanega za delo na področju radia in televizije v Republiki Sloveniji.
(op.: v predlogu sklepa je bila obrazložitev okvirna, predsednika je Svet v sklepu pooblastil za oblikovanje dokončnega besedila)
Sklep 6:
Svet za radiodifuzijo s tem sklepom dopolnjuje svoja sklepa št. 0132-72/2017/1 in št. 0132-72/2017/7 o ustanovitvi in razširitvi delovne skupine za področje televizije. Delovna skupina se razširi, in sicer tako, da se vanjo poleg predsednika Sveta za radiodifuzijo, ki vodi delo skupine, ter predstavnikov RTV Slovenija, PRO PLUS d.o.o., Telekom Slovenije d.d. in SiKabel d.o.o, A1 Slovenija, d.d., Telemach d.o.o., GIZ Združenja radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije dodatno imenujejo še dva ali štirje dodatni predstavniki izdajateljev in operaterjev, s katerimi bo Svet naknadno vzpostavil kontakt in jih povabil k sodelovanju. Svet za radiodifuzijo daje delovni skupini mandat za obravnavo vseh vprašanj, ki se tičejo televizijskega trga v Republiki Sloveniji. Sklepi delovne skupine se naslovijo na Svet za radiodifuzijo, ki jih obravnava kot predloge za sprejemanje svojih sklepov. Svet za radiodifuzijo sprejema nov Pravilnik dela delovne skupine v priloženem besedilu.
Sklic naslednjega sestanka delovne skupine v novi sestavi se opravi takoj po dokončnem oblikovanju razširjene delovne skupine.
Obrazložitev:
Delovna skupina za področje televizije je bila z v izreku navedenima sklepoma ustanovljena na 8. redni seji in razširjena na 12. redni seji Sveta za radiodifuzijo. Razširitev je smiselna in upravičena zaradi dodatnih pobud za vključitev dodatnih članov oziroma vključevanja čim več pomembnih deležnikov z raznolikimi pogledi in interesi, ki jih je pri celoviti vsebinski obravnavi raznih vprašanja potrebno upoštevati. Ker se pričakuje, da bo delovna skupina v bodoče obravnavala vrsto različnih problematik, je smiselno, da se vsebinsko njen mandat ne omejuje. V skladu z uveljavljeno prakso, ki se je pri primerljivi delovni skupini za področje radia pokazala za ustrezno, se sklepi delovne skupine naslovijo na Svet za radiodifuzijo, ki sklepe obravnava kot predloge za sprejemanje lastnih sklepov, s katerimi nato seznanja javnost oziroma določene naslovnike. Zaradi razširitve delovne skupine in večje učinkovitosti dela je potrebno sprejeti tudi nov pravilnik za delo delovne skupine.
Sklep 7:
Svet za radiodifuzijo daje Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS pozitivno predhodno mnenje k izdaji odločbe za dodelitev radijskih frekvenc RTV Slovenija, javni zavod, Ljubljana, na oddajni točki Drežnica na frekvenci 103,0 MHz, za radijski program Radio Slovenia International/Radio SI.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je dne 6. 3. 2019 od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) prejel vlogo Radiotelevizija Slovenija, javni zavod, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vložnik), ki jo zastopa pooblaščenec Miran Dolenec, za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na oddajni točki Drežnica na frekvenci 103,0 MHz, za radijski program Radio Slovenia International/Radio SI.
Svet za radiodifuzijo je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljevanju ZRTVS-1) preveril, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih je prednostna podelitev prostih frekvenc za izvajanje javne službe nujno potrebna. Iz dopisa agencije sicer izhaja, da so zakonski pogoji izpolnjeni, predvsem pa, da bi radijska postaja na predmetni oddajni točki vložniku nedvomno služila za izvajanje javne službe ter da vložnik območja pokrivanja želene radijske postaje z že izdanimi odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc nedvomno ne pokriva.
Svet meni, da razširjanje predmetnega radijskega programa nedvomno sodi v okvir javne službe v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZRTVS-1. Glede na to, da iz dopisa agencije izhaja, da se program na predmetnem območju ne razširja (t. j., da vložnik za ta program nima izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo za predmetno območje pokrivanja), po mnenju Sveta ne obstaja zadržek za podajo pozitivnega predhodnega mnenja, saj za izvajanje javne službe na predmetnem območju vložnik radijsko frekvenco nujno potrebuje.
Sklep 8:
Svet za radiodifuzijo predlaga, da se na javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije, v skladu s skupnimi ocenami iz poročila komisije, o pregledu in oceni ponudb, za dodelitev radijskih frekvenc po posameznih razpisnih sklopih izberejo naslednji ponudniki:
1. Sklop Bovec: ponudniki
- Radio Ognjišče d.o.o. Koper za radijski program Radio Ognjišče (ponudba št. 3),
- Radio Pro 1 d.o.o. za radijski program Radio 1 Primorska; ENA NG (ponudba št. 12),
- Radio Robin d.o.o. za radijski program Radio Robin (ponudba št. 17)
- Radio Center d.o.o. za radijski program Radio Center Slovenija (ponudba št. 20);
2. Sklop Podbrdo: ponudniki
- Radio Ognjišče d.o.o. Koper za radijski program Radio Ognjišče (ponudba št. 1),
- Radio Pro 1 d.o.o. za radijski program Radio 1 Primorska; ENA NG (ponudba št. 13),
- Radio Robin d.o.o. za radijski program Radio Robin (ponudba št. 18)
- Radio Center d.o.o. za radijski program Radio Center Slovenija (ponudba št. 22).
Svet za radiodifuzijo ugotavlja, da je komisija za vodenje razpisa ugotovila, da nihče od ponudnikov ne ustreza pogojem za razpisano oddajno točko Kobarid, zato za izbiro na tem sklopu ne predlaga nobenega ponudnika.
Svet svojo odločitev glede razpisnega sklopa Bohinj prelaga na kasnejši čas.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je od komisije za vodenje javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije prejel poročilo o vsebinskem pregledu in oceni ponudb, ki so prispele na zadevni javni razpis. Iz poročila izhaja, da je na javni razpis prispelo šestindvajset ponudb osmih različnih ponudnikov za deset radijskih programov, upoštevaje vse štiri sklope razpisa skupaj. Od tega je sedemnajst ponudb na treh različnih sklopih ustrezalo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije ter sta pri njih ponudnik oziroma njegov program izpolnjevala vse razpisne pogoje, te ponudbe pa so v poročilu tudi ocenjene. Iz poročila je nadalje razvidna razvrstitev ocenjenih ponudb po posameznih sklopih javnega razpisa (sedem na sklopu Bohinj ter po pet na sklopih Bovec in Podbrdo).
V zvezi z razpisnima sklopoma Bovec in Podbrdo Svet ugotavlja, da je bilo preverjanje izpolnjevanja pogojev ter ocenjevanje po merilih ustrezno ter glede tega nima pripomb. V skladu s tem se je Svet odločil, da za dodelitev radijskih frekvenc na sklopih Bovec in Podbrdo predlaga po štiri ponudnike z najvišje ocenjenimi ponudbami.
V zvezi z razpisnim sklopom Kobarid Svet ugotavlja, da je komisija ugotovila neizpolnjevanje pogojev pri vseh osmih ponudbah, ki so prispele na ta razpisni sklop, zato na tem sklopu za izbiro ne predlaga nobenega ponudnika.
V zvezi z razpisnim sklopom Bohinj bo Svet dodatno preučil vse predmetne okoliščine, ki so pomembne za izbiro ponudnika. Svet meni, da je pri tej odločitvi potrebno biti izjemno pazljiv, saj je za razliko od sklopov Bovec in Podbrdo na sklopu Bohinj na voljo samo ena frekvenca. Svet je v zvezi z razpisnimi pogoji in merili že prejel dve pritožbi, kar v vsakem primeru narekuje dodatno previdnost pri odločanju. Odločitve o dodelitvi frekvenc so namreč ireverzibilen proces, ki ga v primeru napake ni mogoče popravljati. Svet podredno ugotavlja tudi dejstvo, da omenjeni razpisni sklop Bohinj ni bil predmet pospešenega reševanja nakopičenih težav zaradi daljšega obdobja nepodeljevanja frekvenc, ki so bile glavni povod za izjemno pospešen način reševanja tega problema na tem območju Slovenije. Svet je namreč glavnino pobud za nove frekvence v severozahodni Sloveniji dobil za področje Podbrda, za katerega z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo z uspešnim zaključkom tega razpisa rešene.
Sklep 9:
Svet za radiodifuzijo daje Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve soglasje k pogojem in merilom za javni razpis za podelitev dveh pravic razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki na celotnem ozemlju Republike.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo je dne 15. 3. 2019 od AKOS prejel v potrditev predlog pogojev in meril za zadevni javni razpis. Glede na namen, za katerega naj bi se razpis izvedel, se Svet strinja s predlogom pogojev in meril, ki jih je predlagatelj tudi ustrezno obrazložil.
K točki 10. so bili sprejeti standardni sklepi.
Celoten zapisnik 23. redne seje je dostopen TUKAJ.
Zapisnik 23. redne seje Sveta za radiodifuzijo je bil potrjen na 24. redni seji 18. aprila 2019.