ZAPISNIK 24. redne seje Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila v četrtek, 18. aprila 2019, ob 16. uri, na sedežu Sveta za radiodifuzijo, Stegne 7, v Ljubljani.
Sklep 1:
Potrdi se v sklicu predlagani dnevni red 24. redne seje Sveta za radiodifuzijo.
Potrjeni dnevni red 24. redne seje:
1. Določitev dnevnega reda – predlog v sprejem
2. Potrditev zapisnika 23. redne seje Sveta – predlog v sprejem
3. Pobude in vprašanja zainteresirane javnosti – obravnava
4. Problematika netočnega poročanja v radiodifuznih medijih – obravnava
5. Poročilo komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije – dodatna obravnava
6. Razno
Sklep 2:
Potrdi se zapisnik 23. redne seje Sveta za radiodifuzijo v predloženem besedilu.
Sklep 3:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) se je seznanil z odgovorom Varuha človekovih pravic.
Obrazložitev:
Svet razume stališče Varuha človekovih pravic in pomisleke, kdo je pravi naslov za reševanje tovrstne problematike, ne razume pa stališča Varuha, kako je lahko čas za reševanje problematike, ki je sicer jasna in prepoznana, prezgodnji - oziroma preuranjen. Iz odgovora je namreč mogoče jasno razbrati, da na ravni strinjanja z osnovnimi postulati opisane problematike Svet in Varuh delita isto mnenje. Svet pričakuje, da v primeru strinjanja z osnovnimi postulati pobude obstaja tudi pripravljenost za dialog, s katerim bi tudi Varuh s svojim prispevkom pomagal opredeliti tako pravila kot tudi odgovorne nosilce za izvajanje pravil, ki bi tovrstne družbeno moteče anomalije zmanjševale.
Sklep 4:
Svet se je v zvezi s problematiko netočnega poročanja seznanil z pogledi in mnenji zainteresirane javnosti in bo konstruktivne predloge v dopolnitvi predloga spremembe medijske zakonodaje in metodologije za ugotavljanje netočnega poročanja upošteval.
Obrazložitev:
Svet je temo netočnega poročanja vključil v poročilo tako Državnemu zboru kot tudi Državnemu Svetu RS. Državni zbor na opis in predlog rešitve ni imel pripomb in so se poslanci strinjali s predlaganim, Državni Svet je Svet pozval k čimprejšnji implementaciji predloga v novo medijsko zakonodajo. Svet zato v smislu čim bolj transparentnega in demokratičnega postopka priprave s to točko današnjega dnevnega reda poziva zainteresirano javnost k razpravi in morebitnim predlogom, ki bi pomagala k večji učinkovitosti uveljavljanja nove zakonodaje.
Svet je pri pripravi predloga izhajal iz več priporočil in obstoječih dokumentov:
- prakse EU in priporočil, ki priporočajo razmejevanje dejstev od mnenj v katerikoli obliki (mislim, verjamem, domnevam, …),
- obstoječih novinarskih kodeksov, kjer je pri obeh slovenskih novinarskih združenjih pravilo ločevanja dejstev od mnenj jasno zapisano.
Na tej podlagi je Svet ugotovil, da bi zahteva po točnem poročanju v prakso prinesla pravila, ki so:
1. že v uporabi v smislu novinarske etike.
2. jih že uporablja in priporoča večje število evropskih praks s tega področja.
To pomeni, da v bistvu ne prinaša ničesar novega, česar nismo že vajeni, pomeni samo odgovornost, da se pravilo spoštuje.
Po informacijski teoriji je oddajnik odgovoren za informacijo, ki jo poda. Oddajnik ne prevzema odgovornosti za način sprejema informacije na strani sprejemnika, dokler je podana informacija točna. Dokler so informacije na strani oddajnika točne, omejevanje razširjanja tovrstne informacije lahko pomeni agresijo nad oddajnikom in kršenje njegove svobode govora in svobodno izraženih misli.
Podana informacija je točna (trije principi določanja točnosti podane informacije), če:
- vključuje vsa zbrana dejstva, ki so poročevalcu v času poročanja znana in so del dogajanja, ki ga opisujemo;
- oddajnik sprejemniku predstavi dejstva kot dejstva;
- je dejstvo (kot pojem) empirično dokazljivo, preverljivo in preverjeno.
Vsaka informacija, ki nima vseh atributov nedvomne empirične dokazljivosti, ni dejstvo.
Dejstva smejo dopolnjevati mnenja, razmišljanje, predvidevanje, ugibanje, verjetje oziroma prepričanje oddajnika. Vse te informacije, ki niso dejstva, morajo biti z jasnimi navedbami označene, za kakšno vrsto informacije gre (mnenje, razmislek, verjetje, prepričanje, ...), in morajo biti v samem poročilu jasno ločene od dejstev. Informacija o tem, čigavo je mnenje, razmislek, verjetje in podobno, mora biti točna in empirično dokazljiva.
Če v čedalje bolj kompleksnem svetu, ki je prenasičen z informacijami, v komunikaciji nismo točni in jasno ne ločujemo dejstev od mnenj, s tem tvegamo, da uporabniki ne bodo vedeli, da mnenja niso dejstva in obratno, kar v večini primerov samo po sebi zavaja. Brez osnovnega dogovora o točnosti podanih informacij in dogovorjenega principa točnosti podanih informacij, ni oprijemljivih točk, s katerimi bi se kot družba lahko branili pred naraščajočim pojavom dezinformacij. Najslabša posledica trenutnega stanja pa je, da smo se pri trenutnem načinu poročanja, ki dovoljuje zamegljevanje meje med dejstvi in mnenji, v družbi prisiljeni ukvarjati celo s pojmi kot je „alternativno dejstvo“, uporabniki pa ne vedo, da so dejstva navkljub vsemu - dejstva.
Sklep 5:
Svet za radiodifuzijo bo odločitev glede razpisnega sklopa Bohinj sprejel po prejemu dodatnih pojasnil Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.
K točki 6. so bili sprejeti standardni sklepi.
Celoten zapisnik 24. redne seje je dostopen TUKAJ.
Zapisnik 24. redne seje Sveta za radiodifuzijo je bil potrjen na 25. redni seji 23. maja 2019.