ZAPISNIK 26. redne seje Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila v četrtek, 20. junija 2019, ob 16. uri, na sedežu Sveta za radiodifuzijo, Stegne 7, v Ljubljani.
Sklep 1:
Potrdi se v sklicu predlagani dnevni red 26. redne seje Sveta za radiodifuzijo.
Potrjeni dnevni red 26. redne seje:
1. Določitev dnevnega reda – predlog v sprejem
2. Potrditev zapisnika 25. redne seje Sveta – predlog v sprejem
3. Pobude in vprašanja zainteresirane javnosti – obravnava
4. Delovna skupina Sveta za področje radia - obravnava
5. Poročilo komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije – dodatna obravnava
6. Vloga Mikrobit senzorika d.o.o. za pridobitev več kot dvajset odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega programa Radio Murski Val – v predhodno mnenje
7. Vloga za pridobitev statusa lokalnega programa posebnega pomena za radijski program Radio Krka s poročilom o analizi in mnenjem Ministrstva za kulturo – v predhodno mnenje
8. Zahteva za objavo popravka objavljenega obvestila in stališče Sveta do odgovorov na novinarska vprašanja – obravnava
9. Razno
Sklep 2:
Potrdi se zapisnik 25. redne seje Sveta za radiodifuzijo v predloženem besedilu.
Sklep 3/1:
Svet za radiodifuzijo se je seznanil z odgovori Infonet Media d.d. na vprašanja iz prošnje za pojasnilo v zvezi z neuradnimi informacijami o domnevnem prevzemu radijske skupine Radio 1 s strani radijske skupine RGL. Glede na odgovore je mogoče sklepati, da neuradne informacije o prevzemu nimajo osnove in da so informacije, ki jih objavljajo nekateri mediji, netočne. Svet ni zadovoljen z netočnimi informacijami v medijih in še enkrat poudarja, da je treba točnost poročanja sankcionirati, ter je hkrati zadovoljen, da temeljni problem, ki bi nastal z združitvijo, ni prisoten.
Sklep 3/2:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) se je seznanil z vprašanji pobudnika, ki se tičejo očitkov, da je bil seznam naselij, opredeljen v javnem razpisu za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije, neustrezen. Svet vidi pogoje in merila iz predmetnega razpisa kot primeren in velik korak naprej glede na preteklo prakso ter meni, da so zastavljeni ustrezno.
Obrazložitev:
Svet se je v splošnem glede ustreznosti pogojev in meril na predmetnem razpisu opredelil že v svojem sklepu pod številko 3.1 s svoje 21. redne seje. Svet sicer dopušča možnost, da je možno pogoje in merila v prihodnje še izboljšati, vendar pa meni, da je že sedaj prišlo do velikega napredka pri njihovi določitvi.
Sklep 3/3:
Svet za radiodifuzijo meni, da ni zavezan k omogočanju vpogledov v spis na podlagi 82. člena ZUP.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo ni organ v smislu 5. člena ZUP, saj nima pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah. Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) ne odloča v upravnih zadevah, saj ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih na področju upravnega prava. Posledično pri njegovem delovanju ne obstajajo stranke v postopku. Vloga Sveta je po drugi strani deloma tudi v tem, da sodeluje v postopkih, ki jih vodijo drugi organi (javne razpise po ZMed oz. ZEKom npr. vodi AKOS), zato lahko stranke v postopkih drugih organov od le-teh vedno prejmejo tudi dokumente Sveta, ki so bili organom posredovani. Prav tako Svet svoje sklepe, ki so zaokrožene celote z lastnimi utemeljitvami, javno objavlja, kot so javne tudi seje Sveta.
Svet se je v preteklosti že opredelil glede tega, da sam ne more razpolagati z dokumenti, ki jih prejme od raznih organov, ki sami vodijo postopke, temveč morajo o razpolaganju z njimi odločati ti organi, ki so izvorni lastniki gradiv. Podobno stališče Svet v večini primerov zavzema tudi glede gradiv, ki jih prejme od raznih pobudnikov ali predlagateljev, posebej še, če je edini naslovnik Svet, in se s pošiljateljem v večini primerov posvetuje glede dovoljenja za posredovanje teh informacij.
Sklep 3/4:
Po mnenju Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) A1 Slovenija d.d. s svojimi televizijskimi paketi ne krši veljavne zakonodaje.
Obrazložitev:
Ključna napaka, ki se po mnenju Sveta pojavlja v razlagah 112. člena ZMed, je nerazumevanje pomena besede dostopnost. Dostopnost pomeni, da je neka storitev, blago ali servis na voljo, vendar pa dostopnost še ne pomeni tudi pravice do uporabe in pa v nobenem primeru obveznosti uporabe. Dostopnost tudi ne pomeni proste dostopnosti.
Stopnja dostopnosti izobraževanja, bolj dostopne finančne storitve, boljša dostopnost virov financiranja in podobno so besedne zveze, kjer se dostopnost uporablja skupaj z besedami, ki opisujejo red velikosti bolj, manj, bolje, …, kar pomeni, da dostopnost v nobenem primeru ne označuje neke absolutne vrednosti, ali celo brezpogojne pravice do uporabe, kot to razlagajo nekateri razlagalci 112. člena Zakona o medijih.
Storitev je torej dostopna takrat, ko je na voljo, da ob izpolnitvi dodatnih pogojev oziroma zahtev pridobimo pravico do uporabe.
Dostopnost za vse uporabnike operaterja je v Zakonu o medijih predpisana tako za programe posebnega pomena (76. – 81. člen ZMed) na eni strani, kot tudi za vse tiste, za katere je izdano dovoljenje po 105. členu ZMed.
Razlika med dostopnostjo v enem in drugem primeru je zgolj v tem, da so obveznosti, ki dostopnost spremenijo v pravico do uporabe, v primeru programov posebnega pomena (iz 76. – 81. člena ZMed), izpolnjene s plačilom RTV prispevka in imajo vsi uporabniki poleg zagotovila s strani operaterjev, da so jim ti programi dostopni, že tudi pravico do uporabe. Izključevanje teh programov iz programske sheme operaterja ne bi kršilo samo določila o dostopnosti, kot to določa ZMed, pač pa tudi pravico do uporabe programov vseh tistih uporabnikov, ki so s plačilom RTV prispevka to pravico do uporabe teh storitev že pridobili. V skladu s tem naziranjem je seveda edino smiselna razlaga, da uporabniki, ki RTV prispevka ne plačujejo, pravice do uporabe teh storitev nimajo.
V primeru programov z dovoljenjem iz 105. člena ZMed morajo prav tako imeti vsi uporabniki te programe dostopne (programi morajo biti v ponudbi operaterja!), kar je po mnenju Sveta vzajemna obveza tako operaterja kot tudi izdajatelja, saj, v kolikor tega določila izdajatelj ne spoštuje, operater svoje zakonske obveznosti posledično ne more uresničevati. Uporabniki imajo po analogiji s primerom programov posebnega pomena pravico do uporabe samo v primeru, če izpolnijo dodatne pogoje, ki jih načeloma postavlja izdajatelj, oziroma posredno operater, preko katerega se strošek storitev izdajatelja prenese na končnega uporabnika.
Ker gre v primeru programov, registriranih po 105. členu ZMed, za komercialne programe in ker cene le-teh niso regulirane, lahko izdajatelji višino nadomestil za pravico do uporabe teh programov zaračunavajo po lastni presoji, uporabniki pa imajo v vsakem primeru pravico, da se odločijo, ali bodo ta nadomestila za pravico do uporabe plačali in storitve izdajatelja uporabljali ali pa pač ne. Gre za popolnoma svobodno odločitev posameznika, katere storitve in produkte bo na trgu komercialnih produktov oziroma storitev kupil in katerih ne.
V nobenem primeru ne sme priti do prisilne prodaje komercialnih storitev, saj to v najbolj temeljnih načelih krši pravice uporabnikov in potrošnikov, zato je po mnenju Sveta koncept zaračunavanja storitev, kot to z televizijskimi novimi paketi prakticira A1 Slovenija d.d., korekten in ne krši pravic ne izdajatelja, kot tudi ne potrošnikov na drugi strani.
Sklep 4:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: Svet) na pobudo delovne skupine Sveta za področje radia svoj sklep, s katero je delovno skupino ustanovil, dopolnjuje na način, da naloge skupine opredeljuje tako, da naj obsegajo aktualno problematiko radijskega trga, ki na primerljiv način zadeva vse izdajatelje, vključno z aktualnimi problemi medijske zakonodaje in možnostmi za njeno izboljšavo, izogne pa naj se temam, kjer si stališča in interesi izdajateljev izrazito nasprotujejo, npr. konkretnim inšpekcijskim postopkom zoper posamezne izdajatelje.
Obrazložitev:
Delovna skupina je že večkrat prišla do točke, kjer so bila nasprotovanja med člani tako izrazita, da je bil pod vprašanje postavljen nadaljnji obstoj radijske skupine.
Iz tega razloga je bil na zadnjem sestanku predlagan sklep, ki v praksi pomeni samoomejitev, ki si jo radijska skupina s svojim predlogom sama postavlja, smiselna. Obenem pa je potrebno poudariti, da omejitve, ki jih postavlja ta sklep, veljajo za delovno skupino za radio, v nobenem primeru ne veljajo za Svet za radiodifuzijo.
Sklep 5:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) se je seznanil z obvestilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) v zvezi z razveljavitvijo javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije v delu, ki se nanaša na oddajno točko Vogel 105,9 MHz iz razpisnega sklopa Bohinj.
Svet v skladu s pojasnili AKOS za izbiro na sklopu Bohinj ne predlaga nobenega od ponudnikov.
Obrazložitev:
Svet je od AKOS dne 20. 6. 2019 prejel pojasnilo, da je bil dne 17. 6. 2019 sprejet sklep št. 38141-3/2019/60 o razveljavitvi predmetnega javnega razpisa v delu, ki se nanaša na oddajno točko Vogel 105,9 MHz iz razpisnega sklopa Bohinj.
Svet ugotavlja, da v primeru opisane razveljavitve javnega razpisa preneha njegova pristojnost za podajo obrazloženega predloga na razpisnem sklopu Bohinj oziroma da bi bil v tem primeru tudi morebiti podan obrazložen predlog izbire brezpredmeten, saj gre za vprašanje, ki je izven njegove pristojnosti. Posledično je Svet odločil tako, kot izhaja iz izreka sklepa.
Sklep 6:
Svet za radiodifuzijo se je seznanil s pojasnili prevzemnika Mikrobit senzorika d.o.o. glede razlogov za pridobitev deleža v izdajatelju radijskega programa Radio Murski Val, gospodarski družbi Radio Murski Val d.o.o., poslovnih načrtov z izdajateljem ter doseganja prevladujočega položaja na trgu. Svet za radiodifuzijo daje Ministrstvu za kulturo predhodno pozitivno mnenje k izdaji soglasja za pridobitev deleža v izdajatelju.
Obrazložitev:
Svet je od Ministrstva za kulturo dne 22. 5. 2019 prejel vlogo družbe Mikrobit senzorika d.o.o., Ul. Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za izdajo soglasja za pridobitev 100% deleža v izdajatelju Radio Murski Val d.o.o. Svet za radiodifuzijo je za podajo dodatnih pojasnil zaprosil tudi vložnika. Vložnik je med drugim pojasnil, da je že 60% družbenik izdajatelja ter da želi zaradi odprodaje preostalega deleža s strani drugega družbenika pridobiti celoten delež v izdajatelju ter zagotoviti kontinuiteto radijskega programa Murski Val kot programa posebnega pomena oziroma ohraniti kakovosten lokalni program. Vložnik je pojasnil tudi, da ne obstajajo nikakršne povezave z drugimi osebami na oglaševalskem ali medijskem trgu. Tudi sam Svet ugotavlja, da iz javno dostopnih podatkov ni razvidna povezanost z drugimi subjekti na relevantnih trgih. V skladu z navedenimi ugotovitvami je Svet odločil tako, kot izhaja iz izreka sklepa.
Sklep 7:
Svet za radiodifuzijo daje Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve pozitivno predhodno mnenje k dodelitvi statusa lokalnega programa posebnega pomena izdajatelju Radio Krka Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, za radijski program Radio Krka.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet) je od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) dne 29. 5. 2019 prejel dopis, ki vsebuje tudi podrobno analizo glede izpolnjevanja pogojev izdajatelja in programa za pridobitev statusa lokalnega programa posebnega pomena. Iz celotnega dopisa AKOS je razvidno, da je vložnik, Radio Krka Novo mesto d.o.o., podal popolno vlogo, ter da za radijski program Radio Krka izpolnjuje vse pogoje, določene v Zakonu o medijih, zato je Svet odločil tako, kot izhaja iz izreka sklepa.
Sklep 8/1:
Svet za radiodifuzijo izraža obžalovanje nad kakovostjo poročanja v članku Uredništva z naslovom: »ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?«, objavljenem na Portalu Plus dne 22. 5. 2019. Svet zanika očitke o svoji pristranskosti, kot tudi o delovanju predsednika Sveta brez pooblastil in mimo ustaljenih postopkov.
Pristranskost Sveta je v danih razmerah nemogoč dogodek, saj se sklepi Sveta sprejemajo z glasovanjem vseh članov. Najbolj transparenten prikaz stališč Sveta, ki vseskozi ostajajo enaka, predstavlja zadnje letno poročilo Sveta za radiodifuzijo, ki ga je Državni svet označil za vzorno poročilo in hkrati izdal priporočilo, da se predlagane spremembe, ki bi odpravljale anomalije medijskega prostora, upoštevajo pri spremembi zakonodaje. Prav tako na letno poročilo Sveta ob seznanitvi z njim bistvenih pripomb ni imel Državni zbor RS. Glede na to, da se glavnina očitkov iz članka v zvezi z delom Sveta, kljub temu, da je Svet kolektivno strokovno telo, sestavljeno iz sedmih članov z enakovrednimi glasovalnimi pravicami, nanaša na predsednika Sveta, Svet za radiodifuzijo odločitev o morebitni zahtevi do popravka in njegovi vsebini prepušča predsedniku.
Sklep 8/2:
Svet za radiodifuzijo sprejema svoje stališče, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ ter da ni zavezanec za odgovore na novinarska vprašanja v skladu z Zakonom o medijih.
Obrazložitev:
Svet za radiodifuzijo ne sodi med zavezance za dostop do informacij javnega značaja v smislu zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, posledično pa tudi ni zavezan k posredovanju informacij za medije, kot to predpisuje 45. člen ZMed, ki v 2. odstavku opredeljuje tudi nabor zavezancev za posredovanje informacij za medije. Svet namreč ne sodi med zavezance iz 1. člena ZDIJZ, to so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V zvezi s tem Svet podrobneje pojasnjuje, da:
- nima lastne pravne subjektivitete;
- neposredno ne izvaja upravnih nalog, saj ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank v smislu 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in tudi neposredno ne izvaja javnih služb;
- naloge, ki jih opravlja na podlagi 100. člena ZMed, opravlja v sodelovanju z raznimi drugimi organi (ki sami sodijo med zavezance za dajanje informacij javnega značaja), pri čemer zavezujoče pravne akte (tudi splošne) v končni fazi sprejemajo ti drugi organi, s čimer je v sistemskem smislu dovolj zadovoljeno javnemu interesu v smislu 45. člena ZMed, saj morajo informacije za medije podati ti organi, kar se nanaša tudi na dokumente, ki jih prejmejo od Sveta;
- Svet ni naveden v registru zavezancev za dostop do informacij javnega značaja iz 3.b člena ZDIJZ, ki je dostopen na spletnih straneh AJPES.
Ob tem Svet dodatno pojasnjuje, da je telo, ki odloča kolegijsko, z glasovanjem svojih članov, zato bi moral odgovore na novinarska vprašanja načeloma potrjevati z odločanjem vseh članov (v kolikor ustreznega mnenja še ni sprejel). Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da člani Sveta svojega dela v Svetu ne opravljajo profesionalno oziroma na podlagi pogodbe o zaposlitvi in imajo na razpolago omejen čas. Stališče, da bi bili hkrati zavezani za podajanje odgovorov na zahteve za dostop do informacij javnega značaja ali za posredovanje informacij za medije, je zato nevzdržno, saj bi bilo že z nekaj zahtevami možno delo Sveta v popolnosti onemogočiti. Tudi z ozirom na izjemno kratke roke, ki so predpisani za posredovanje informacij za medije v smislu 45. člena ZMed bi bilo iluzorno pričakovati, da bi se lahko odgovori pravočasno uskladili med vsemi člani, če posebej v primeru, ko bi bilo potrebno odgovor na posamezno vprašanje zavrniti (v tem primeru je predpisan zelo kratek rok, to je en dan, kar je premalo tudi za preučitev vprašanj).
Po mnenju Sveta je tak pogled na to problematiko tudi sistemsko usklajen z dejstvom, da lahko zainteresirani subjekti informacije vedno zahtevajo od organov, v katerih postopkih Svet sodeluje.
Prav tako pa Svet meni, da zanj zavezanec ne more biti Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, saj je Svet neodvisno strokovno telo in Agencija vsebinsko ne sme posegati v njegovo delo.
Svet je načeloma sodelovanju z javnostjo in mediji naklonjen, oziroma si prizadeva, da je njegovo delo javnosti predstavljeno na transparenten način. Svoje sklepe, kot tudi letna poročila Državnemu zboru, redno objavlja na svoji spletni strani ter vsem zainteresiranim omogoča, da nanj naslovijo pobude in vprašanja, ki so nato obravnavana na posamični seji.
K točki 9. so bili sprejeti standardni sklepi ter naslednji sklep:
Svet za radiodifuzijo v času od 21. 6. 2019 do 22. 7. 2019 ne bo posloval, ker v tem času zaradi odsotnosti večine članov ne bo mogel veljavno odločati.
Celoten zapisnik 26. redne seje je dostopen TUKAJ.
Zapisnik 26. redne seje Sveta za radiodifuzijo je bil potrjen na 27. redni seji 25. julija 2019.